Iskanje
KZ Krka
Zelenjava in sadje iz integrirane pridelave

Sveža zelenjava

V ponudbi zagotavljamo svežo zelenjavo:

 

ZELJE je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, po vsebnosti vitamina C pa se lahko primerja z limono. Poleg tega vsebuje tudi vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin … Energetska vrednost: 100 g sladkega zelja ima okoli 25 kalorij, 100 g kislega zelja pa 22 kalorij.
RDEČE ZELJE vsebuje antioksidante in proti rakovi snovi, zato preganja melanholijo. Pospešuje metabolizem in zavira razvoj raka. Sveže zelje in njegov sok pomagata pri boleznih ščitnice, črevesnih težavah, čiru na želodcu, cirozi jeter, depresiji, nervozi in slabokrvnosti. Je odlična hrana za razstrupljanje telesa. Vsebuje veliko vitamina C.
CVETAČA vsebuje veliko vitamina C (70 mg na 100 g cvetače) in folne kisline, ki je potrebna za pravilno zorenje rdečih krvničk. Vsebuje tudi veliko mineralov, najpomembnejši med njimi je kalij.
OHROVT vsebuje minerale kot so kalij, magnezij, mangan, nekaj manj pa je železa in kalcija. Vsebuje vitamine K, C in A, folat ter vitamin B6. Ohrovt vsebuje tudi številne flavonoide vključno s kampferolom in kvercentinom, ki imata dokazano antioksidativno delovanje.
BRSTIČNI OHROVT poleg folne kisline vsebuje še veliko drugih vitaminov skupine B (niacin-B3, B6), vitamina C in betakarotenov, ki jih telo spremeni v vitamin A.
BROKOLI ima visoko prehransko vrednost in kot večina druge zelenjave ima zelo nizko energijsko vrednost. Vsebuje veliko rudnin kot je železo, kalcij, natrij, kalij, fosfor in cink. Pa tudi vitaminov kot so vitamin B1, B2, niacin, vitamin C, vitamin B6 , folno kislino, vitamin A in vitamin E. Poleg tega je brokoli bogat s številnimi dobro znanimi antioksidanti, kot so karotenoidi, flavonoidi, fenoli, pa tudi snovmi, ki delujejo rakotvorno, na primer z indoli ter fenoli, in snovmi, ki razstrupljajo telo. Zaradi vseh teh sestavin je brokoli ena izmed najbolj učinkovitih vrst zelenjave za zaščito pred rakavimi obolenji in boleznimi srca, verjetno pa tudi proti sivi mreni.
SOLATA ima sicer nizko energijsko vrednost, zato pa je toliko bolj bogata s številnimi vitamini in z minerali. V solatah je veliko koristnih sestavin, med njimi laktucina, laktukopikrina, laktucerola, manita, asparagina. V njej je tudi veliko vitaminov – A, B1, B6, C in E. Največ vitamina C je v zunanjih, zelenih listih, v rumenem hrustljavem srčku ga je le še 5 odstotkov.
ZGODNJI KROMPIR vsebuje dvakrat toliko vitamina C kot krompir, ki je uležan. Krompir prištevamo med dobre vire vitamina C in čeprav se ga nekaj razgradi pri kuhanju (je namreč občutljiv na toploto), ga še vedno ostane dovolj. Krompir je vir nekaterih vitaminov iz skupine B. Povprečno velik krompir vsebuje več kot šestino priporočene dnevne vrednosti za odraslo osebo vitaminov B1 (tiamin), B6 (piridoksin) in B9 (folat).
PARADIŽNIK je poln vitaminov C, A in K, vsebuje pa tudi molibden, kalij, mangan, prehranske vlaknine, krom in vitamin B1. Poleg naštetega je tudi dober vir vitamina B6, folatov, bakra, vitamina B2, magnezija, železa, pantotenske kisline, fosforja, vitamina E in proteinov. Paradižnik vsebuje tudi veliko likopena, kartenoida, ki zadnjih nekaj let raziskovalce zanima, ker deluje kot antioksidant in preprečuje raka.
PAPRIKA vsebuje veliko več vitamina C kot denimo limona, kateri je pomemben za zdrave vezi, kosti in kožo. Rdeča paprika vsebuje tudi več provitamina A kot zelena. Že z eno rdečo papriko pokrijemo polovico dnevnih potreb po provitaminu A in vitaminu B6. Ima zelo malo kalorij, poleg omenjenih vitaminov pa tudi balastne snovi, vitamine E in K ter folno kislino. Zelenjavna paprika vsebuje obilo kalija in železa. Rdeča paprika je antioksidant. Je odličen vir betakarotenov, ki poleg riboflavonoidov nevtralizirajo proste radikale. Tako varuje telo pred nastankom rakavih celic.
ČRNA REDKEV je gomoljasta rastlina, ki vsebuje gorčična olja, vitamine C in B6 ter minerale železo, kalij in kalcij. Spodbuja tek, pospešuje izločanje prebavnih sokov, učinkovita je pri težavah z jetri in žolčem, pri putiki, sklepni revmi, pri trdovratnem kašlju, hripavosti in bronhitisu.
RDEČA PESA sodi med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom, saj vsebuje tudi pigmente betalaine, ki so odgovorni za rdečo barvo ter so močni antioksidanti. Za razliko od ostalih vrst zelenjave ima višjo vsebnost ogljikovih hidratov ter najvišjo vsebnost sladkorja. Zato tudi ni nenavadno, da so iz nje razvili sorto sladkorne pese iz katere se danes proizvaja sladkor.
KORENČEK je zelo bogat z vitamini, še posebej z A vitaminom, ki vlaži kožo in izboljšuje vid. Vitamini B1, B2, B6, C in K, ki se nahajajo v korenčkovem soku ščitijo pred prebavnimi težavami, težavami s spominom, paralizo in mišično atrofijo nog. Vsebuje rastlinsko barvilo beta karotin, ki je predstopnja za življenjsko pomemben vitamin A. Korenček vsebuje največ vitamina A med vso zelenjavo.
PETERŠILJ velja za enega najmočnejših antioksidantov, pri raku učinkuje kot naravni kemoterapevtik. Je tudi odličen čistilec telesa, saj pospešuje odvajanje vode iz telesa in s tem tudi izločanje strupov. Peteršilj vsebuje vitamine A, B1, B6, C, E in mineralne snovi, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan in fosfor.
ZELENA ima poseben, zelo značilen okus, ki ji ga dajejo eterična olja. Poleg eteričnih olj zelena vsebuje provitamin A, vitamine B, C in E, alkaloid apiin ter minerale, med katerimi je največ kalija, natrija, magnezija, fosforja in kalcija. Vitamina C je v listih nekajkrat več kot v gomoljih. Največ hranilnih snovi se ohrani v presni zeleni.
FIŽOL vsebuje več beljakovin kot vsa druga zelenjava. V fižolovih zrnih najdemo tudi pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Fižol je  zelo odporen proti vplivom iz okolja in vsrka le malo škodljivih snovi, ki ostanejo le na stroku in jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem.
BUČKE vsebujejo obilo vitaminov in mineralov: betakaroten, vitamine C, B in E, lutein, ki je koristen za oči, ter kalij, fosfor, kalcij, mangan in magnezij. Bučke so lahko prebavljive, zato so priporočljive pri težavah s prebavo. Bučke poživljajo in izboljšujejo koncentracijo. Bučke tudi znižujejo raven vode v telesu, razstrupljajo in pospešujejo prebavo. Na ta način pomagajo pri zniževanju telesne teže in hkrati skrbijo za zdravo črevesno sluznico. Lutein v bučkah pa je zelo koristen za oči.
FEFERONI  so lahko pekoči ali sladki. Pekoči feferoni krepijo in imajo aseptičen učinek. Vsebujejo vitamin C in karotinoide, zaradi katerih delujejo protivnetno. Poživljajo krvni obtok, pospešujejo prekrvavitev in prebavo. Zaradi vsebnosti kapsaicina se izločajo endorfini, ki zmanjšujejo občutljivost na bolečino. Feferoni rahlo učinkujejo na redčenje krvi in se uporabljajo pri krčnih žilah in nagnjenosti k trombozam.
SOLATNE KUMARE Največ vitaminov je v lupinah. V lupini so tudi nekateri rastlinski fitosteroli (hormoni), ki znižujejo holesterol. V kumarah je tudi veliko silicija, ki spodbuja čistilna dogajanja v telesu. Kumare v telesu učinkujejo izrazito bazično, zato so odlična hrana za dosego primernega kislinsko-bazičnega ravnovesja. Pospešujejo izločanje vode, čistijo sečne in prebavne poti ter dobro vplivajo na preobremenjena jetra in žolčnik. Pospešujejo prebavo in vas zaradi velikih vsebnosti selena varujejo pred rakom.
JAJČEVEC v svoji lupini vsebujejo močan antioksidant nasunin, ki prav tako sodi med flavonoide in daje jajčevcem značilno vijolično barvo. Jajčevci so tudi dober vir prehranskih vlaknin, ki spodbujajo prebavo ter mineralov magnezija in kalija, ki pripomoreta k čvrstim kostem. Kalij in natrij v jajčevcih, dajeta tudi blago diuretične lastnosti. Lupina vsebuje tudi vitamin C in nekatere druge vitamine (A, K, niacin) zato jajčevcev ne lupimo. Jajčevci naj bi delovali tudi blago odvajalno in protibakterijsko.
MELONA vsebuje kalcij, magnezij, fosfor in železo, poleg tega pa še vitamina A in C ter dragocene sadne kisline.
MOTOVILEC s svojimi vitamini, minerali, maščobnimi kislinami omega 3 in zelenim listnim barvilom klorofilom izrazito poživlja presnovo telesa in omogoča telesnim celicam, da pridejo do prepotrebnega kisika, zraka. Motovilec vsebuje veliko vitamina A, kar trikrat toliko vitamina C kot običajna solata, vitamin B6 in B9 ter vitamin E.
RADIČ Sveži listi radiča vsebujejo zmerne količine esencialnih vitaminov B-kompleks, kot so folna kislina, pantotenska kislina (vitamin B5), piridoksin (vitamin B6), tiamin (vitamin B1) ter niacin (vitamin B3). Ti vitamini so bistvenega pomena za telo, saj jih to pridobiva iz zunanjih virov kot dopolnilo pri prebavi maščob, ogljikovih hidratov ter beljakovin. Radič je tudi odličen vir mineralov, kot so mangan, baker, železo, cink in kalij.
ENDIVIJA vsebuje poleh ogljikovih hidratov in beljakovin veliko mineralov, kot so kalij, fosfor, kalcij in železo, provitamin A ter vitamine B1, B2, B6 in C. Grenčični snovi inulin pripisujejo, da pospešuje izločanje žolča, deluje diuretično in spodbuja apetit.
ČEBULA vsebuje veliko vitaminov in mineralov: vitamine B1, B2, A, C, E in minerale kalcij, kalij in železo. Redno, a zmerno uživanje čebule čisti kri in stene žil, krepi srce in krvožilje, znižuje raven slabega holesterola in znižuje raven krvnega sladkorja.
ČESEN vsebuje veliko kalija, vitamina B1 in B6, vitamina C in K, niacin in selen. Zdravilne lastnosti česna pa so tudi posledica žveplovih spojin, ki jih vsebuje.
POR vsebuje okoli 85 odstotkov vode, okoli 15 odstotkov suhe snovi. Vsebuje ogljikove, hidrate, sluzi, nekaj beljakovin in maščob. Od vitaminov ima največ vitamina C, vsebuje pa tudi vitamine B1, B2, vitamin E. Vsebuje tudi eterična olja z žveplom, ta naj bi delovala antibiotično, torej je por tudi naravni antibiotik. Vsebuje folno kislino in minerale (kalij, kalcij, železo).
ŠPINAČA vsebuje življenjsko pomembne minerale; kalij, kalcij, magnezij ter provitamin A, vitamine B, vitamin K, niacin, folno kislino in vitamin C.
KOLERABA je polna antioksidantov in vsebuje vitamine skupine B, niacin, biotinom in vitamin C. Koleraba vsebuje tudi kalcij, magnezij, kalij, natrij in vitamin A in pomaga preprečevati degenerativne bolezni, nevtralizira proste radikale, varuje vid in med drugim stimulira protirakave encime.
KITAJSKO ZELJE vsebuje veliko balastnih snovi, antioksidante, folno kislino, vitamine: C, A, B1, B2, niacin, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, od mineralov pa: kalij in kalcij, fosfor, magnezij, železo, fluor in zelo malo natrija. Kitajsko zelje je odličen za urejanje prebave. Z rednim uživanjem pripomoremo h krepkejšemu srcu in prožnejšemu ožilju, živahnejši krvi in zdravim žlezam.
LUBENICA je sestavljena iz 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Lubenica je vir antioksidantov. Med najpomembnejše antioksidante lubenice sodijo vitamin C, vitamin A ter likopen. Je tudi bogat vir vitamina B6 in citrulina. Vsebuje tudi betakaroten.
ŠALOTKA vsebuje nekoliko manjšo količino večine vitaminov in mineralov: vitamine B1, B2, A, C, E in minerale kalcij, kalij in železo.


 

KZ Krka

KZ Krka z.o.o.

Šentjernejska c. 6
8000 Novo mesto

tel.: 07 39 31 800
fax.: 07 39 31 840